ANGUINA AGROPYRI  Kirjanova, 1955

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Samice prve generacije so debelejše od samic druge generacije. Glava je sploščena. Pokožnica je nežno obročasta, prečne vreznine pa so prekinjene z brazdami lateralnih polj. Sprednji del požiralnika je nabrekel, v osrednjem delu (medialnem bulbusu) se nahaja osem značilnih zaklopk, posteriorni oziroma bazalni bulbus pa rahlo prekriva srednje črevo. V požiralniških žlezah se nahajajo tri jedra. Izločevalna pora se nahaja malo nad ravnijo stičišča med požiralnikom in srednjim črevesom. Jajčniki so prepognjeni. Postvulvalna maternična veja je sorazmerno dolga. Razteza se za več kot polovico razdalje med spolno in zadnjično odprtino. Rep je stožčast, proti koncu pa se zoži v nežno zaokrožen konec.

Samci so vitkejši od samic. Testisi so prepognjeni. Spikule so podolgovate, skoraj ravne. Bursa je ozka in se razteza skoraj do vrha repa.

RAZVOJNI KROG

Glavna gostiteljska rastlina te ogorčice je v Estoniji Elymus repens, kjer spolno dozori v začetku junija. Jajčeca izlegajo samice do konca junija. V začetku julija pogine prva generacija ogorčic, znotraj istih rastlinskih šišk pa se razvije tudi druga generacija, ki spolno dozori v drugi polovici julija. Ta generacija ogorčic izlega jajčeca do konca julija in v avgustu. Ličinke naslednje generacije se izlegajo in zapuščajo šiške v avgustu in septembru. Te ličinke se zbirajo v tleh in so že jeseni pripravljene za parazitiranje gostiteljskih rastlin. V začetku junija naslednjega leta napadene rastline močno zaostanejo v rasti.

POMEN

Gostiteljske rastline vrste Anguina agropyri so: Agropyron repens (L.) P. Beauv., rž (Secale cereale L.), pšenica (Triticum vulgare L.), ječmen (Hordeum sativum L.), Poa annua L. in Elymus arenarius L. Ogorčica A. agropyri spodbuja oblikovanje gomoljastih novotvorb na bazalnem delu travnih bili, včasih tudi na rizomih. Napadene rastline rumenijo in zaostajajo v rasti, internodiji so krajši, listi so zbiti in razporejeni v obliki nekakšne rozete. Na spodnjih internodijih lahko spodbujajo tudi nekrotično pegavost. Ob močnih napadih se klasi ne razvijejo ali pa je pridelek izredno majhen, saj se lahko vsebnost zrn v klasu izredno zmanjša. Brsti napadenih rastlin se lahko zlahka odlomijo. Ogorčica A. agropyri lahko povzroči precejšnjo gospodarsko škodo predvsem v območjih s slabše razvito tehnologijo kmetijske pridelave.

GEOGRAFSKA RAZŠIRJENOST

Anguina agropyri: Evropa (Poljska, Estonija, Litva, Latvija), kavkaški in sibirski del bivše SZ, severna Amerika

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije